Varno v objem zimskih gora
Začnite
Katere tri stvari največ štejejo, da bo korak v objem zimskih gora varen in zanesljiv?
Pravilen je prvi odgovor:
Pozimi moramo svojo pot in čas dobro načrtovati, poskrbeti za ustrezno zimsko opremo ter imeti v žepu tudi nekaj izkušenj s hojo po zimskih gorah – tako v kopnem, ko je povečana nevarnost zdrsa, kot v snegu zaradi snežnih plazov. Najbolje je, če smo izbrano pot prehodili že v času poletne sezone, saj je pozimi orientiranje zaradi snega lahko oteženo.
Dobro načrtovanje, zimska gorska oprema in ustrezne izkušnje.
Dobra malica, dobra družba in dobra volja.
Juhuhu, jutri pa na… Kako načrtujemo zimski gorski podvig?
Pravilen je prvi odgovor:
Poti preverjamo v planinskih vodičih. Na družbenih omrežjih najdemo nepreverjene in subjektivne informacije. Gore niso prostor tekmovanja, koliko časa potrebujemo do vrha, ali kdo naredi bolj noro fotko. Domačim povejmo, kam se odpravljamo.
Pot skrbno načrtujemo, ocenimo, koliko časa potrebujemo za vzpon in sestop, pregledujemo vremensko napoved že nekaj dni vnaprej ter spremljamo morebitna opozorila o snežnih plazovih.
Zvečer malo pogledamo, kaj so objavili drugi na Instagramu ali Facebooku, in se odločimo, kam bomo šli zjutraj.
Brez katere opreme ne glede na sneg se ne smemo odpraviti pozimi v gore?
Pravilen je drugi odgovor:
Četudi v dolini ali na naši poti snega ni, lahko nanj naletimo na osojnem predelu ali v višjih legah. Vremenske razmere se v gorah, kljub napovedi, da ne bo snega, lahko hitro spremenijo, zato vedno s seboj vzemimo dereze, cepin, čelado in lavinski trojček , ki jih moramo znati tudi uporabljati.
Brez čelade, pohodnih čevljev in čokolade.
Brez cepina, derez, čelade in lavinskega trojčka.
Če snega ni, dodamo le topla oblačila. Če je sneg, vzamemo še dereze in cepin.
Lavinski trojček je …
Pravilen je prvi odgovor:
Lavinski komplet je sestavljen je iz plazovne žolne, sonde in lopate. Z lavinskim trojčkom nismo nič bolj varni pred snežnimi plazovi, če ga pa imamo, nas s pomočjo oddajanja in sprejemanja signalov žolne lažje najdejo.
oprema, ki nam pomaga pri iskanju in reševanju žrtve snežnega plazu.
oprema, ki nam pomaga, da nas ne zasuje snežni plaz.
Pozimi so v gorah temperature lahko zelo nizke, dnevi krajši, planinske koče pa večinoma zaprte. Dobra termoizolativna oblačila, termovka s čajem, visokoenergijski prigrizki… Kaj pa telefon?
Pravilen je tretji odgovor:
Zaradi nižjih temperatur energijo hitreje porablja naše telo kot tudi, da se hitreje izprazni baterija v telefonu. Zato vzemimo s sabo tudi prenosni polnilec za telefon. Telefon, ki ga nastavimo na način za letenje, je dobro nositi ob telesu, kjer je temperatura višja, kot pa v zunanjih žepih vetrovke ali nahrbtnika.
S sabo ne jemljemo telefona, saj nas samo moti.
Seveda s sabo vzemimo tudi telefon. Če nas dobi noč, lahko namreč uporabimo svetilko na telefonu.
S sabo vzemimo čelno svetilko in prenosni telefon, da lahko pokličemo 112, če se znajdemo v težavah.
Kaj je snežna opast?
Pravilen je drugi odgovor:
Snežna opast je nametan ali napihan sneg na gorskem grebenu ali slemenu in sega čez robove skal. Na grebenih in vrhovih zato hodimo zelo previdno, najbolje nekaj metrov pod vrhom, ne približujmo se robovom, saj se sneg lahko vdre.
To je snežna past, kamor je Bedanec ujel Kekca.
To je plast snega na gorskem grebenu, ki sega nad prepad.
c) To je snežno bela barva za pleskanje.
Koliko stopenj nevarnosti proženja snežnih plazov poznamo?
Pravilen je prvi odgovor:
Podatke o snežnih razmerah v gorah in opozorila na nevarnost proženja snežnih plazov posreduje ARSO na svoji spletni strani. Nevarnost snežnih plazov se poveča ob obilnejšem sneženju, ob otoplitvi, zaradi sreženja ali pri velikem naklonu.
Evropska lestvica proženja snežnih plazov ima 5 stopenj: 1. stopnja – zelena pomeni majhno nevarnost, 5. stopnja – rdeča pa zelo veliko.
Tri. Nanašajo se na pravilo, da 3 dni po otoplitvi ali 3 dni po obilnem sneženju ne zahajamo v gore.
Znanja o snežnih plazovih ne potrebujemo, saj obvestila lahko sledimo na radiu.
»Planinske koče so večinoma zaprte, slišal pa sem, da je v gorah nekaj novih bivakov. To bo res idilično: z dekletom greva gor, v bivaku prebijeva noč ali dve, potem pa nazaj dol.« Bi se strinjali?
Pravilen je drugi odgovor:
Bivaki so zatočišča ob neprijaznih vremenskih razmerah ali zasilna prenočišča, ko nameravamo turo nadaljevati naslednji dan. Nesprejemljivo je, da nekdo zasede bivak za več dni, prav tako ne, da za sabo ne pospravi smeti. Pohodnikom, ki se bodo v bivak zatekli za nami, pustimo kakšen prigrizek z daljšim rokom trajanja.
Bravo, hvala za idejo!
Bivaki niso namenjeni daljšemu preživljanju časa ali celo praznovanju.