Pravilen je tretji odgovor.

Denar za pokojnine se zagotavlja iz neposrednih vplačil prispevkov delovno aktivnih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da delovno aktivni neposredno zagotavljajo izplačevanje pokojnin vsakokratnim upokojencem.

Pravilen je prvi odgovor. Prebivalec Slovenije je danes med najstarejšimi v EU. V povprečju ima 43,5 leta, medtem ko je povprečna starost na območju EU 42,8 leta (podatki Eurostata za leto 2017). Povprečna življenjska doba iz leta v leto narašča in v prihodnje bo vedno več starejših, katerih pokojnine bodo odvisne od vplačil delovno aktivnih.

Pravilen je drugi odgovor. Po podatkih Statističnega urada RS je bila v obdobju 1991-1992 ob rojstvu pričakovana življenjska doba moškega 69,45 leta, ženske pa 77,25. Leta 2016 je bila ob rojstvu pričakovana življenjska doba moškega 77,96 leta, ženske pa 83,86 leta. Pričakovana življenjska doba bo po napovedih v prihodnje še naraščala, delež starejših v celotni populaciji se bo v prihodnjih desetletjih občutno zvišal.

Pravilen je tretji odgovor. Vsak peti prebivalec Slovenije ima 65 let ali več. Slovenija se po rasti števila prebivalcev, starih 65 let ali več, uvršča v zgornjo polovico držav EU. V obdobju med 2007 in 2017 se je v Sloveniji število prebivalcev v omenjenem starostnem razredu povečalo za tri odstotne točke. To je več od povprečja rasti števila prebivalcev v tej starostni skupini na območju EU (2,4 odstotne točke). Po napovedih se bo omenjena starostna skupina v prihodnje še krepila.

Pravilen je tretji odgovor. Leta 2007 je starostno pokojnino prejemalo dobrih 330 tisoč oseb, leta 2017 že dobrih 440 tisoč oseb, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Število prejemnikov pokojnin bo v prihodnje še naraščalo. Projekcije namreč kažejo, da se bo delež starejših v prihodnje močno povečal.

Pravilen je drugi odgovor. Razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci se iz leta v leto spreminja in narašča v korist drugih. Projekcije kažejo, da se bo delež starejših v prihodnjih treh desetletjih podvojil, zato bodo morali delovno aktivni v prihodnje zagotavljati denar za vedno več upokojencev.

Pravilen je tretji odgovor. V Sloveniji pokojnina v povprečju dosega slabih 60 odstotkov neto plače v času delovne dobe. Tako danes velja, da ob povprečni plači dobrih tisoč evrov po upokojitvi prejmemo dobrih 640 evrov pokojnine. 400 evrska vrzel med dobo pred in po upokojitvi pomeni občuten razkorak v življenjskem standardu, če ob tem nimamo drugih virov prihodkov.

Pravilen je prvi odgovor. Dejanska upokojitvena starost se zaradi staranja prebivalstva in spreminjanja razmerja med delovno aktivnimi in upokojenci zvišuje. V primerjavi z letom 2008 so se po podatkih ZPIZ-a lani ženske upokojevale dobri dve leti in pol pozneje (pri 62. letih in enem mesecu), moški pa dva meseca pozneje (pri 60. letih in dveh mesecih Po napovedih se bo v prihodnje minimalna predpisana starost za upokojitev še zviševala.

Pravilen je prvi odgovor. Pri varčevanju v obliki vplačevanja v sklade ali mesečnih vplačil v pokojninske družbe je najbolj smiselno začeti okoli 30. leta starosti ali še prej: ob prvi zaposlitvi. Tako lahko najlažje privarčujete potreben znesek za varno starost.

Pravilen je tretji odgovor. Izračuni kažejo, da vsakih 10 let zamika pri varčevanju pomeni, da boste morali za enako visok varčevalni cilj (na primer rento ob upokojitvi) nameniti enkrat več denarja, kot bi ga v primeru, da bi začeli plačevati deset let prej. Če torej začnete varčevati pri 40. letih, to pomeni, da boste morali nameniti občutno več denarja, da boste nadoknadili »izgubljeno« obdobje med 30. in 40. letom, ko niste varčevali.