Zdravniki, ki so med epidemijo kuge obiskovali obolele, naj bi nosili značilno masko s ptičjim kljunom, v katerega so natresli suho cvetje, zelišča, začimbe ali dišave. Z njo so se zaščitili pred nič kaj prijetnimi vonjavami, ki so jih oddajali bolniki in mrtveci.

Čeprav je bil to velik tabu, je Leonardo da Vinci seciral več kot trideset trupel, da bi bolje spoznal, kako deluje človeško telo. Prvi je pravilno orisal sestavo hrbtenice, obliko in delovanje človeškega srca ter lego zarodka v maternici.

Verjetno je odveč poudarjati, da gre za eno največjih zablod v zgodovini farmacije. Ta močni opiat, ki hitro povzroči odvisnost, naj bi zdravil bronhitis, astmo, tuberkulozo in številne druge bolezni. Na tržišče ga je leta 1898 poslala nemška farmacevtska korporacija. Iz prodaje v lekarnah so ga umaknili šele leta 1925, ko je povzročil že ogromno škode.

Črne koze so vladarici Mariji Tereziji vzele kar tri od njenih šestnajstih otrok, za njimi pa je zbolela in skoraj umrla tudi sama. Vedoč, kako pogubna je ta bolezen, je podložnike spodbujala, naj se proti njej zaščitijo z inokulacijo, pri kateri se podobno kot pri cepljenju v telo z vbodom vnese virus in tako ojača imunska obramba.

Preden se je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming leta 1928 odpravil na počitnice, je na pultu v svojem laboratoriju pozabil nerazkužene posodice z bakterijami Staphylococcus aureus. Eno od posodic je napadla plesen iz sosednjega laboratorija, ki je pomorila bakterije. Tako je Fleming odkril antibiotik penicilin in z njim rešil več kot sto milijonov človeških življenj. 

Odkritje rentgenskih žarkov ob koncu 19. stoletja je sprožilo pravo revolucijo v medicinskem diagnosticiranju. Danes je sodobna slikovna diagnostika (h kateri poleg rentgena štejeta še magnetna resonanca in CT) temelj dela številnih zdravnikov specialistov, saj omogoča hitro in neboleče odkrivanje zdravstvenih težav.

Diagnostično-terapevtski in servisni objekt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je eno najpomembnejših del arhitekta Stanka Kristla, ki se je proslavil z arhitekturo po meri človeka. Ob odprtju leta 1975 je bil to največji in najsodobnejši bolnišnični kompleks v nekdanji Jugoslaviji.

Antični zdravnik Hipokrat je postavil tezo, da je za bolezni krivo neravnovesje tekočin v telesu, zato je bilo okušanje urina vse do srednjega veka eden najbolj uveljavljenih diagnostičnih postopkov. Danes nam preiskave urina pomagajo odkrivati bolezni ledvic in sečnih poti, sladkorno bolezen ter različna vnetja. 

Od srednjega veka do 19. stoletja so zobe večinoma pulili brivci in kovači. Ljudje, ki jim je manjkalo več zob, so si lahko naročili proteze, izdelane iz človeških in živalskih zob, slonovine, medenine, srebra in zlata, na Japonskem pa so bili pogosti umetni zobje iz lesa, prevlečenega z voskom. 

Pričakovana življenjska doba se je v nekaj generacijah podaljšala za 40 do 60 odstotkov, kar priča tudi o velikem napredku medicine. V Sloveniji je bila leta 2025 82 let, kar je malce več kot povprečje v Evropski uniji (81,7 leta). 

Zdravnik specialist je po končanem študiju na medicinski fakulteti uspešno zaključil podiplomsko specializacijsko izobraževanje in usposabljanje za določeno področje medicine. Bolniki v Sloveniji najpogosteje iščejo diagnostiko in zdravljenje pri specialistih s področij dermatologije, kardiologije, ortopedije, psihiatrije, ginekologije in okulistike.