Sistem, s katerim različne celice, organi in biološki procesi varujejo organizem.

Veliko ljudi si predstavlja, da je imunski sistem samostojna enota v telesu. V resnici gre za kompleksne biološke procese, v katerih sodelujejo najrazličnejši organi in celice. Njihova naloga je zaščita telesa pred nevarnostmi iz okolja. Prav tako je zmota, da naj bi se imunski sistem spopadel z vsakim tujkom v našem telesu. To bi bila velika napaka, saj nam nekateri vsiljivci pravzaprav koristijo. Če imunski sistem pravilno deluje, to torej pomeni, da zna prepoznati nevarne tujke, jih odstraniti s kar se da malo stranske škode in popraviti poškodovano tkivo. Takšnemu odzivu pravimo vnetje, njegove pojavne oblike pa so vse od zamašenega nosa in bolečega grla do visoke vročine in rdečkaste otekline na rani.

Vse življenje ga moramo nenehno krepiti s pravilno prehrano, gibanjem in spanjem.

Tako kot se športni asi na olimpijske igre ne pripravljajo le en teden, tudi vaš imunski sistem ne more biti v nekaj dneh v vrhunski formi za boj proti zimskim virusnim obolenjem. Z rednim gibanjem, pravilno prehrano, počitkom in zdravim načinom življenja ga morate v dobri kondiciji ohranjati vse leto. Raziskave so pokazale, da tisti, ki so vsaj pet dni na teden aktivni po pol ure, za virusnimi obolenji zgornjih dihal zbolijo veliko redkeje kot ljudje, ki so telesno dejavni le en dan v tednu. Ti pa jo še vedno odnesejo malce bolje kot tisti, ki gibanju ne posvetijo čisto nič časa.

Sedem do osem ur.

Reden počitek je za uravnotežen imunski sistem enako pomemben kot prava mera gibanja, za spanje si je dobro vzeti čas. Z njim umirimo nadledvično žlezo, ki je bila v pradavnini zelo dobro izurjena za boj proti nevarnim plenilcem, v sodobnem času pa pogosto vidi nevarnost tam, kjer je ni. Njena naloga je izločanje hormonov, ki v stresu uravnavajo odziv imunskega sistema. Kadar smo napeti in nas vsaka malenkost spravi ob živce, je zelo aktivna, naša obramba pa je kar naprej v stanju bojne pripravljenosti. Ko počivamo, je neaktivna tudi nadledvična žleza. Za uravnovešen imunski sistem strokovnjaki priporočajo vsaj sedem ur spanca dnevno, nekaj prostih minut pa tudi čez dan namenite sprostitvi v udobnem in mirnem kotičku. Zaprite oči, popustite napetost v mišicah, dihajte počasi in globoko, v mislih odtavajte kam daleč ter pozabite na skrbi. Že po nekaj dneh se boste bolje počutili.

Z vročino se moje telo bojuje proti virusom, zato se umirim in počivam.

Normalna telesna temperatura je precej ohlapen pojem, saj ni odvisna le od naše starosti, spola, rasti, genetike in zunanjih dejavnikov, ampak se spreminja tudi čez dan. Zjutraj je praviloma nižja, do večera pa nekoliko naraste. Ženskam temperatura ves čas niha v času menstruacijskega cikla, vsi pa smo toplejši po telesni aktivnosti. Razpon normalne telesne temperature je torej nekje med 35,9 in 37,4 stopinje Celzija. Povišana temperatura pa je pogosto znak, da se imunski sistem odziva na nevarnost, ki preti telesu. Vročina spodbuja odziv imunskih celic, oslabi pa tudi viruse in bakterije, zato je eden najpomembnejših obrambnih mehanizmov imunskega sistema. Če jo poskušamo zatreti s zdravili, telo pravzaprav oviramo med bojem proti vsiljivcem. S slabim počutjem nas organizem prisili k počitku, zato ga poslušajte in se umirite. Če vročina naraste nad 40 stopinj Celzija ali traja dlje časa, pa le obiščite zdravnika.

Poskrbimo, da se toplo oblečeni gibljejo na svežem zraku, občasen prehlad pa prebolijo s počitkom.

Skrivanje otrok pred mrazom v času zimskih respiratornih obolenj ni ravno najboljši način za vzpostavljanje učinkovite obrambe proti virusom (izjema so seveda tisti, katerih imunski sistem je oslabljen zaradi raznih bolezenskih stanj in jim take ukrepe svetuje njihov pediater). Otroci se pozimi prehladijo, ker se zadržujejo v zaprtih prostorih, ne zaradi nizkih zunanjih temperatur. Zdrave otroke zato toplo oblecite in se z njimi kar pogumno odpravite na vsakodnevne sprehode ali dričanje po bližnjem hribu. Med aktivnostjo se bodo nadihali svežega zraka, zaradi boljše prekrvavitve pa bodo tudi bele krvničke, ki nas ščitijo pred okužbami, učinkovitejše. Če otrok vseeno zboli, skrbno nadzorujte njegovo zdravstveno stanje. Vročina je dober znak, da se telo bojuje proti virusom, zato je ne poskušajte prehitro zatreti. Če naraste nad 40 stopinj Celzija (pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, pa nad 38 stopinj Celzija), se posvetujte z zdravnikom. Sicer pa naj otrok počiva in uživa zadostno količino mlačne vode ali nesladkanega čaja, v njegov jedilnik pa vključite čim več sezonskega sadja in zelenjave. 

Seveda ga imajo, krepiti pa ga je treba s pravilno prehrano in gibanjem.

Seveda imajo tudi hišni ljubljenčki svoj imunski sistem, ki jih ščiti pred okužbami, poškodbami in različnimi boleznimi. Pri psih in mačkah je najpomembnejši dejavnik za uravnovešen imunski sistem urejena prebava, zato je kakovostna in pravilna prehrana z beljakovinami, vlakninami, maščobami in ogljikovimi hidrati, ki vsebujejo probiotike, osnova dobrega zdravja. Zmot o ustrezni prehrani psov je veliko, zato se opremite z znanjem. Tudi oni potrebujejo veliko gibanja, zato so dolgi sprehodi koristni zanje in za vas. Poleg čistoče (tudi zobne higiene) in nege je zelo pomemben tudi počitek. Žival naj ima v domu svoj udoben kotiček, v katerem se počuti varno in je nihče ne moti, ko si želi oddahniti. Sicer pa živalski prijatelji dobro vplivajo tudi na človeški imunski sistem, zato si le vzemite nekaj minut dnevno za druženje s svojimi hišnimi ljubljenčki.

Vitamini D, C in B-kompleks ter selen in cink.

Nekatere hranilne snovi, kot so vitamini D, C in B-kompleks ter selen in cink, spodbujajo pravilno delovanje imunskega sistema, ki skrbi za obrambno vašega organizma. Veliko teh snovi lahko zaužijete že z izbiro kakovostnih sezonskih živil. Nekatera od njih so tako bogata s hranili, da jim rečemo kar superživila. A nobeno od njih ne dela čudežev, zato naj bo prehrana čim bolj raznolika. Med živila, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema, štejemo naravne mlečne izdelke, ki vsebujejo vitamin D, mandlje in orehe z vitaminom E, selenom, magnezijem, fosforjem in zdravimi maščobami, brokoli z vitamini A, C in E, vlakninami in antioksidanti, ribje olje s kislinami omega-3 ter morske školjke in rake z visoko vsebnostjo cinka. Če si z uravnoteženo prehrano ne morete zagotoviti dovolj hranilnih snovi, lahko posežete po prehranskih dopolnilih, a se prej pozanimajte, kdaj in zakaj jih uživati.

Ne, večina ljudi ima v zimskem času premalo vitamina D in ga mora dodajati.

Zelo pomemben dejavnik za pravilno delovanje imunskega sistema je vitamin D, saj krepi naravno odpornost in zmanjšuje izločanje snovi, ki spodbujajo vnetja. Večina ljudi z nekajminutno izpostavljenostjo soncu na dan med marcem in oktobrom pridobi zadostno količino vitamina D, pozimi pa vam pri tem lahko pomaga prehranjevanje z mastnimi ribami, ribjim oljem, mlečnimi izdelki, jajčnimi rumenjaki in pomarančnim sokom. Kakšna naj bi bila zadostna dnevna količina vitamina D, si strokovnjaki še niso enotni, saj je težko oceniti, v kolikšni meri ga telo proizvaja samo. Je pa koristno prepoznati znake pomanjkanja vitamina D. Evropska agencija za varnost hrane ga odraslim priporoča 20 mikrogramov dnevno. V Sloveniji ti povprečno zaužijejo 2,5 mikrograma vitamina D na dan, mladostniki 3 mikrograme, dojenčki in starejši pa le 1 mikrogram, zato jim zdravniki svetujejo dodatni vnos s prehranskimi dopolnili.