Pravilen je prvi odgovor. Pred nevihto se razvije ogromen nevihtni oblak. Najprej raste v višino, potem pa še v širino. Ko je temen, je nevihta že zelo blizu.

Pravilen je drugi odgovor. Poleti zaradi vročine s površja izhlapeva ogromno vodnih hlapov. Ti se lahko zelo hitro zberejo v nevihten oblak. 

Pravilni so vsi odgovori. Vsi ti pojavi so značilni za nevihte. Včasih namesto dežja pada sodra (majhna zrnca ledu), včasih toča. Včasih piha viharni veter, ki lomi vse pred sabo, včasih ne. Strelo pa lahko pričakuješ ob vsaki nevihti. In udari lahko tudi od daleč stran!

Pravilen je drugi odgovor. Svetloba potuje do tvojih oči zelo hitro – s svetlobno hitrostjo. Zvok pa potuje bistveno počasneje, skoraj milijonkrat počasneje. Zato najprej vidiš strelo, šele potem jo slišiš. Bolj je nevihta oddaljena od tebe, več je tišine med strelo in gromom.

Pravilna sta prvi in zadnji odgovor. Strelo najbolj privlačijo kovine in predmeti, ki so nekoliko dvignjeni nad okolico. Strela namreč išče najkrajšo pot do površja. Zato je denimo tudi na vrhu hriba lahko zelo nevarno!

Pravilen je prvi odgovor. Nevihto običajno spremlja močan veter. Če pustite okna odprta, jih prepih zlahka poškoduje ali celo razbije. Poleg tega lahko voda skozi odprto okno priteče v stanovanje ter uniči tla in predmete.

Pravilna sta prvi in zadnji odgovor. Pod visokim drevesom je zelo nevarno, saj lahko strela udari vanj in te poškoduje. Na prostem, pa četudi po streho, tudi ni varno, saj lahko veter s sabo prenaša predmete, ki te poškodujejo, denimo strešnike.

Pravilen je drugi odgovor. Nikakor se ne smete ustavljati na cesti, pod nadvozi, mostovi ali v predorih! Vozniki za vami zaradi dežja in toče ne vidijo dobro, zato lahko nastane nesreča. 

Pravilen je prvi odgovor. Dežnik je nevaren predmet, strela ga ima rada. Če nimaš druge možnosti, pošiči neizpostavljeno mesto, denimo previs pod vrhom hriba ali strnjen gozd nižjih dreves. Tam počepni in si zatisni ušesa.