Verjetnost preživetja pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h je zgolj 15-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka preživel, poveča na več kot 90 %. Prilagojena hitrost in upoštevanje območij, kjer je večja verjetnost pešcev v prometu, rešujeta življenja.
Vir: AVP

Ste vedeli?
Hitrost je ključen dejavnik tveganja za najranljivejše skupine udeležencev v cestnem prometu (pešce, kolesarje, starejše in otroke), pomembno pa vpliva tudi na velikost posledic za voznike in potnike v vozilih. S povečevanjem hitrosti se vozniku oži vidno polje, kar pomeni, da lahko opazuje in zazna le tisto, kar je na sredini fokusa njegovega vida (tunelski vid), in zato lahko spregleda ali pa napačno oceni dogajanje ob robu ceste, kjer so večinoma ranljivejši udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, motoristi, vozila, ki se priključujejo na glavno cesto, itn.).
Vir: AVP

Slovenija je majhna in razdalje med mesti so hitro premagane, pa vseeno vozimo prehitro. Naglica je pogost izgovor, a kolikšen je res prihranek časa zaradi neprilagojene hitrosti?
Preprost izračun za razdaljo Ljubljana–Koper (106 km)
Izračun: čas = razdalja/hitrost 
Pri hitrosti 120 km/h (106/120 = 0,883 h)
Pri hitrosti 145 km/h (106/145 = 0,732 h)
Prihranek časa: 0,883 – 0,732 = 0,151 h, kar znaša približno 9 minut.

Na seznamu povzročiteljev prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti voznikom osebnih avtomobilov sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Delež kolesarjev med povzročitelji v zadnjih petih letih niha med 10 in 13 % ter znaša 10 % v letu 2024, medtem ko delež pri voznikih enoslednih motornih vozil ostaja med 8 in 11 % ter znaša 9 % v letu 2024.
Vir: AVP